Divje jezero, ki leži le nekaj kilometrov južno od mesta Idrija, velja za enega najbolj edinstvenih naravnih pojavov v Sloveniji. To smaragdno jezero, obdano z mogočnimi apnenčastimi stenami, ki se vzpenjajo tudi do 100 metrov visoko, je bilo že leta 1967 zavarovano kot naravni spomenik. Leta 1972 je postalo prvi slovenski muzej v naravi, kar je potrditev njegovega izjemnega pomena za slovensko naravno dediščino.
Geološke in hidrološke posebnosti
Divje jezero je kraško jezero, kar pomeni, da je njegov nastanek povezan s kraškimi pojavi, kot so podzemni rovi in sifoni. To jezero se polni s podzemno vodo, ki priteka iz globokih in še vedno neraziskanih kraških rovov. Temperatura vode se skozi leto giblje med 7 in 10 stopinjami Celzija, kar kaže na močan vpliv podzemnih voda.
Podzemni rov, ki napaja Divje jezero, je bil dolgo predmet raziskovanj potapljačev. Do leta 1981 so raziskali sifon do globine 83 metrov, leta 1995 pa celo do globine 112 metrov. Kljub tem prizadevanjem še vedno ni povsem znano, kako globoko segajo kraški rovi, kar ohranja skrivnostnost jezera.
Hidrologija Divjega jezera je prav tako zanimiva zaradi reke Jezernice, najkrajše površinsko tekoče reke v Sloveniji. Jezernica izvira iz Divjega jezera in po vsega 55 metrih se že zliva v reko Idrijco. V sušnih obdobjih ta reka skoraj presahne, med močnimi padavinami pa lahko njen pretok preseže celo pretok reke Idrijce.
Flora in favna
Območje Divjega jezera je dom številnih rastlinskih in živalskih vrst. Posebno zanimive so alpske rastline, ki so se na hladnejših, senčnih mestih ohranile še iz ledene dobe. Med najbolj znanimi rastlinami, ki uspevajo na tem območju, je kranjski jeglič (Primula carniolica), slovenski endemit z vijoličastimi cvetovi, ki cveti v drugi polovici aprila.
Poleg kranjskega jegliča na tem območju uspeva tudi kranjska bunika (Scopolia carniolica), rastlina, ki jo je prvi opisal znameniti botanik in zdravnik Giovanni Antonio Scopoli. Tevje (Hacquetia epipactis), poimenovano po idrijskem kirurgu Balthasarju Hacquetu, je še ena značilna rastlina tega področja.
V jezeru in podzemnih rovih živijo tudi številne živalske vrste. Potočne postrvi naseljujejo samo jezero, v jamskem delu pa so znanstveniki našli različne drobne podzemne živali ter celo človeško ribico (Proteus anguinus), ki velja za enega najzanimivejših predstavnikov kraške favne.
Pomen in zaščita
Divje jezero je zaradi svoje edinstvene naravne dediščine izjemno pomembno tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni. Leta 1967 je bilo razglašeno za naravni spomenik, kar je omogočilo, da je bilo leta 1972 urejeno kot prvi slovenski muzej v naravi. S tem je postalo simbol naravne dediščine, raziskovanja in ohranjanja kraških pojavov.
Danes območje Divjega jezera privablja številne obiskovalce, ki jih pritegne ne le lepota narave, ampak tudi bogata zgodovina raziskovanja tega kraškega bisera. Zaradi svoje občutljive ekosistemske vrednosti je območje strogo zaščiteno, kar omogoča trajnostno ohranjanje tega edinstvenega naravnega spomenika.
Divje jezero pri Idriji je pravi naravni biser, ki s svojo skrivnostnostjo in lepoto očara vsakega obiskovalca. Kot prvi slovenski muzej v naravi ima neprecenljivo vrednost za raziskovalce, ljubitelje narave in tiste, ki iščejo umik od vsakodnevnega vrveža. Obisk Divjega jezera ni zgolj turistična atrakcija, ampak tudi priložnost za učenje o naravnih procesih, biodiverziteti in pomenu ohranjanja okolja.
